Znamka Lanium

Lanium izdelki in celotna podoba znamke Lanium od ideje do končnega izdelka je rezultat večletnega raziskovanja na področju naravnih materialov in njihove vsakodnevne uporabe. Izredni materiali evropskega porekla dajo našim izdelkom posebno kvaliteto in noto elegance, ki jo ponujamo kako velikim tako malim potrošnikom.

 

Na podlagi odločbe št. 31207-1472/2014-8, ki jo je izdal Urad Intelektualne lastnine R Slovenije, so Lanium izdelki registrirani kot znamka Lanium. Na podlagi odločbe je prepovedano kopiranje, kraja in zloraba imena, loga, znamke in izdelkov.

 

Uveljavljanje pravic intelektualne lastnine (povzetek, izvor UIL R Slovenija)

 

Kršitev pravice intelektualne lastnine je podana, kadar nekdo uporablja predmet varstva pravice intelektualne lastnine brez soglasja imetnika te pravice, razen če zakonodaja dovoljuje takšno uporabo. 
V navedenih primerih gre za dovoljene izjeme ali omejitve pravic imetnika in imetnik zoper to osebo ne more uspešno uveljavljati svojih pravic. Pristojni organi ugotavljajo, ali dejanja tretjih oseb glede na okoliščine posameznega primera in uporabljivo zakonodajo pomenijo kršitev pravice intelektualne lastnine ter v primeru ugotovljene kršitve ukrepajo v skladu s svojimi pristojnostmi.

Imetnik pravice intelektualne lastnine lahko izbira med uporabo ukrepov civilne, kazenske in upravne narave.

1. Civilni ukrepi

Za spore v zvezi s pravicami intelektualne lastnine je izključno pristojno Okrožno sodišče v Ljubljani. Imetnik lahko pri tem sodišču vloži:

  • tožbo zaradi kršitve pravic in uveljavlja enega ali več tožbenih zahtevkov (npr. prepoved kršitve, odstranitev predmetov kršitve iz gospodarskih tokov, uničenje predmetov kršitve, povrnitev škode, objavo sodbe, pri kršitvah avtorske in sorodnih pravic tudi civilno kazen),

  • predlog za izdajo začasne odredbe.

Sodišče odloča na podlagi zakonodaje, ki ureja posamezno pravico intelektualne lastnine, in drugih civilnih predpisih (npr. Obligacijski zakonik, Zakon o pravdnem postopku, Zakon o izvršbi in zavarovanju). Zoper odločitev okrožnega sodišča je dovoljena pritožba na Višje sodišče v Ljubljani, odločitev tega sodišča pa se lahko izpodbija le še z izrednimi pravnimi sredstvi (npr. revizija in zahteva za varstvo zakonitosti pri Vrhovnem sodišču RS, obnova postopka na prvostopenjskem sodišču).

V primeru obstoja dejanja nelojalne konkurence lahko imetnik kršene pravice vloži tudi tožbo v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo konkurence.


2. Kazenski ukrepi

Ti ukrepi sodijo v pristojnost policije, državnega tožilstva in krajevno pristojnih okrajnih sodišč.

Kršitve pravic intelektualne lastnine lahko pomenijo tudi kaznivo dejanje. Kazenski zakonik Republike Slovenije (KZ-1) določa med drugim naslednja kazniva dejanja:

  • kršitev moralnih avtorskih pravic (147. člen KZ-1)

  • kršitev materialnih avtorskih pravic (148. člen KZ-1)

  • kršitev avtorski sorodnih pravic (149. člen KZ-1)

  • neupravičena uporaba tuje oznake ali modela (233. člen KZ-1)

  • neupravičena uporaba tujega izuma ali topografije (234. člen KZ-1).

Prvi prvem kaznivem dejanju sta zagroženi denarna kazen ali kazen zapora do enega leta, pri ostalih kaznivih dejanjih pa je zagrožena kazen zapora celo do osem let.

Poleg fizičnih oseb so v primeru storitve navedenih kaznivih dejanj kazensko odgovorne tudi pravne osebe (Zakon o odgovornosti pravnih oseb za kazniva dejanja). Zagrožene kazni za pravne osebe so denarna kazen, odvzem premoženja, prenehanje pravne osebe itd.

Razen pri kaznivem dejanju kršitev avtorske pravice, kjer se pregon storilca kaznivega dejanja začne na predlog oškodovanca, teče postopek pri navedenih kaznivih dejanjih po uradni dolžnosti. Imetnik pravice lahko poda ovadbo zaradi storitve kaznivega dejanja pri policiji ali državnem tožilstvu.

Povezave: Policija  –  Državno tožilstvo RS  –  Sodišča


3. Upravni ukrepi

Upravne ukrepe izvajata Finančna uprava RS in Tržni inšpektorat RS. 

a) Uveljavljanje pravic intelektualne lastnine s strani carinskih organov

Carinske ukrepe v zvezi s kršitvami pravic intelektualne lastnine ob vnosu domnevno ponarejenega blaga v Republiko Slovenijo oziroma iznosu iz nje določajo:

Postopek za izvedbo ukrepov se začne na zahtevo imetnika pravice ali po uradni dolžnosti.

Imetnik pravice lahko pri Finančni upravi RS (Generalni finančni urad) vloži zahtevo za carinsko ukrepanje, v kateri poda informacije o blagu in o kontaktnih podatkih oseb, ki jih je treba obvestiti v primeru suma, da se z blagom kršijo pravice intelektualne lastnine. S tem se carinskemu organu olajša prepoznavanje blaga, na drugi strani pa taka zahteva pospeši postopek, saj sta mu tako imetnik pravice kot kontaktna oseba že znani. O izdani odločbi Generalni finančni urad obvesti finančne urade.

V primeru suma o kršitvi se blago začasno zadrži, o čemer carinski organ obvesti tako imetnika pravice na eni strani kot deklaranta oziroma uvoznika ali lastnika blaga na drugi strani. Če se vpletene osebe ne dogovorijo o uničenju blaga, mora imetnik pravice pred sodiščem dokazati, da so bile njegove pravice kršene.

Blago, za katero se ugotovi, da se z njim kratijo pravice intelektualne lastnine, se praviloma uniči.

Začetek postopka po uradni dolžnosti sproži carinski organ, če ugotovi da je blago očitno ponarejeno ali piratsko. Blago za tri delovne dni zadrži in če imetnik v tem času vloži zahtevo za ukrepanje, se postopek nadaljuje tako, kot je opisano zgoraj.

Povezave: Finančna uprava RS


b) Ukrepi Tržnega inšpektorata RS

Tržni inšpektorat RS pri avtorski in sorodnih pravicah opravlja po uradni dolžnosti nadzor nad izvajanjem nekaterih določb zakona, s katerimi so nekatere kršitve določene kot prekrški (Zakon o avtorski in sorodnih pravicah).

Tržni inšpektorji lahko na podlagi Zakona o inšpekcijskem nadzoru, Zakona o tržni inšpekciji in Zakona o prekrških med drugim vstopijo v prostore, opravijo preglede (objektov, postrojev, naprav, predmetov, poslovnih knjig, pogodb, listin itd.), zaslišijo stranke in priče, vzamejo vzorce blaga, reproduirajo listine,
preverijo, ali je na računalnikih nameščena legalna programska oprema, zasežejo piratsko blago itd. V primeru kršitev lahko sprejmejo predvsem dve vrsti ukrepov:

  • odredijo odpravo pomanjkljivosti v določenem roku (ureditvena odločba) in

  • izdajo odločbo o prekršku, v kateri med drugim izrečejo globo in morebitne stranske sankcije (odvzem predmetov).

Zoper odločitve tržnega inšpektorata se lahko vloži zahteva za sodno varstvo pri pristojnem okrajnem sodišču.

Povezave: Tržni inšpektorat RS
 

* Blago, ki krši pravico intelektualne lastnine, pomeni:

(a) "ponarejeno blago", in sicer:

(i) blago, skupaj z embalažo, ki brez dovoljenja nosi blagovno znamko, ki je bodisi enaka blagovni znamki, veljavno registrirani glede istovrstnega blaga, bodisi je v njenih bistvenih lastnostih ni mogoče razlikovati od take blagovne znamke, in ki s tem krši pravice imetnika blagovne znamke po pravu Skupnosti, določene z Uredbo Sveta (ES) št. 40/94 z dne 20. decembra 1993 o blagovni znamki Skupnosti, ali po pravu države članice, v kateri je bila vložena zahteva za ukrepanje carinskih organov;

(ii) vsak simbol blagovne znamke (vključno z logotipom, etiketo, nalepko, brošuro, navodili za uporabo ali garancijskim dokumentom, na katerem je tak simbol), tudi če je postavljen ločeno, pod istimi pogoji kakor blago iz točke (i);

(iii) embalaže, na katerem so blagovne znamke ponarejenega blaga, postavljene ločeno, pod istimi pogoji kakor blago iz točke (i);

(b) "piratsko blago", torej blago, ki je kopija ali ga utelešajo kopije, izdelane brez soglasja bodisi imetnika avtorske ali sorodne pravice ali nosilca pravice iz modela, ne glede na to, ali je registrirana po nacionalnem pravu, bodisi osebe s pooblastilom nosilca pravice v državi izdelave, kadar izdelava teh kopij pomeni kršitev omenjene pravice po Uredbi Sveta (ES) št. 6/2002 z dne 12. decembra 2001 o modelih Skupnosti ali po pravu države članice, v kateri je vložena zahteva za carinsko ukrepanje;

(c) blago, ki v državi članici, v kateri je bila vložena zahteva za carinsko ukrepanje, krši:

(i) patent po pravu te države članice;

(ii) dodatni varstveni certifikat, kakršen je določen z Uredbo Sveta (EGS) št. 1768/92 ali Uredbo (ES) št. 1610/96 Evropskega parlamenta in Sveta;

(iii) nacionalno žlahtniteljsko pravico po pravu te države članice ali žlahtniteljsko pravico Skupnosti, kakršna je določena v Uredbi Sveta (ES) št. 2100/94;

(iv) označbe porekla ali geografske označbe po pravu te države članice ali po uredbah Sveta (EGS) št. 2081/92 in (ES) št. 1493/1999;

(v) geografska poimenovanja, kakršna so določena v Uredbi Sveta (EGS) št. 1576/89.

Da Ne
Izdelek je bil poslan v košarico
X
Nadaljuj nakup View cart